• 1

    Kaj sploh je denar?

    Denar je tista stvar, ki nam zmeraj manjka v denarnici. ;)

    Resno pa bi denar lahko opisali tako: Denar je tisto, kar ljudje sprejmejo v plačilo. Pravimo, da je menjalno sredstvo, saj z njegovo pomočjo menjujemo stvari med seboj. Denar ima jasno določeno vrednost, ki ji vsi zaupajo. Zato z njim merimo vrednost izdelkov, opravljenega dela ali česarkoli drugega, kar je naprodaj (merilec vrednosti). Lahko ga tudi shranimo za kasneje in tako varčujemo za nekaj dražjega (hranilec vrednosti). Denar se med državami lahko razlikuje, denarju določene države pa rečemo valuta.

     

    Ko še ni bilo denarja

    Dolgo nazaj, ko ljudje še niso poznali denarja, so med seboj menjavali predmete in živali (na primer vrečo žita za pet rib). Temu rečemo blagovna menjava. To pa ni bilo preveč praktično, saj je težko najti osebo, ki potrebuje ravno to, kar imaš ti. Zato so sčasoma začeli svoje izdelke zamenjevati za kovine, kot so zlato, srebro in bron, z njimi pa so nato "kupili", kar so potrebovali. Vrednost kovine so določili tako, da so jo tehtali. V nekaterih deželah, na primer na Kitajskem, pa so namesto kovin za plačevanje uporabljali morske školjke.

  • 2

    Prvi kovanci na svetu

    Prve kovance so izdelali pred približno 2.600 leti v deželi Lidija (to je bilo v zahodnem delu sedanje Turčije). Izdelani so bili iz zlitine zlata in srebra. Na njih je bil odtisnjen kraljev pečat, ki je zagotavljal, da ima kovanec res obljubljeno vrednost. Kovanci so bili priročni, ker se jih je dalo šteti, namesto da bi jih tehtali, zato so se hitro razširili. Prevzeli so jih stari Grki in kasneje tudi Rimljani, s širitvijo rimskega imperija pa so se razširili po vsej Evropi.

     

    Od kje so prišle besede denar, cifra in mož?

    Denar je ime dobil po denariusu, srebrniku iz rimske dobe. Rimljani so kovance kovali v templju, ki se je imenoval po boginji Juno Moneta, iz tega imena pa izhaja angleška beseda za denar – "money". Ker so bili na eni strani kovanca večinoma odtisnjeni portreti kraljev in vladarjev, se ta stran kovanca imenuje "mož". Na drugi strani kovanca pa je napisana njegova vrednost, zato temu delu rečemo "cifra".

  • 3

    Papirnati denar

    Papirnat denar se je razvil veliko kasneje kot kovanci. Prvi papirnati denar so uporabljali na Kitajskem. To še niso bili pravi bankovci, ampak potrdila, da ima nekdo shranjeno določeno količino denarja ali zlata. Trgovanje s temi potrdili je bilo enostavnejše, saj ni bilo treba s seboj prenašati težkih železnih kovancev. Prve prave bankovce pa so v Evropi izdali šele v 17. stoletju. Za izdajo bankovcev so se odločili zaradi pomanjkanja srebrnikov

     

    Kako so nastale banke?

    Nastanek bank je povezan z razvojem in vlogo denarja. Tam, kjer se je pojavil denar, se je sčasoma pojavilo tudi hranjenje in posojanje denarja, s tem pa prve preproste banke.  
    V času rimskega imperija so v določenih stavbah shranjevali dragocenosti, posojali denar in skrbeli za pobiranje davkov. Posojevalci denarja so se zbirali v ograjenem dvorišču in svoje pripomočke postavili na dolge klopi, ki so se imenovale bancu. Od tod izhaja italijanska beseda banco, iz nje pa naša beseda banka ali angleška bank, ki je znana povsod po svetu.

  • 4

    Denar v Sloveniji

    Tudi v Sloveniji so arheologi našli zelo stare kovance, ki so se uporabljali pred več kot 2.000 leti. Skozi zgodovino smo Slovenci zamenjali veliko valut. Pred približno 100 leti smo na primer uporabljali krone, še prej pa goldinarje (manjša enota so bili krajcarji, ki si jih verjetno že srečal v kakšni pravljici). Pred 50 leti smo plačevali z dinarji. Ko je Slovenija postala samostojna država, smo nekaj časa plačevali z vrednostnimi boni, kmalu zatem pa dobili tolarje. Od leta 2007 so naša valuta evri.

     

    Evro kovanci in bankovci

    Evro kovancev je osem: 1 cent, 2 centa, 5 centov, 10 centov, 20 centov, 50 centov, 1 EUR, 2 EUR. Tista stran kovancev, kjer je zapisana njihova vrednost, je v vseh državah enaka. Druga stran ima različno podobo glede na to, katera evropska država je kovanec izdala. Več o slovenskih evrskih kovancih si lahko prebereš na spletni strani Banke Slovenija.

    Evro bankovci pa so povsem enaki, ne glede na to, v kateri državi jih izdelujejo. Izdani so v sedmih različnih vrednostih: 5 EUR, 10 EUR, 20 EUR, 50 EUR, 100 EUR, 200 EUR in 500 EUR.

  • 5

    Kako izdelujejo denar?

    Pri izdelavi kovancev najprej iz kovinske plošče iztisnejo okroglo kovinsko ploščico (surovec). Nato jo segrejejo (in s tem zmehčajo) ter jo stisnejo med dve »kovni matrici«, ki odtisneta podobo kovanca na površino.

    Bankovce izdelujejo iz posebnega papirja, ki vsebuje bombaž. Ta papir je odporen na vodo in prenese vsaj 2.000 prepogibov, preden se pretrga. Pri izdelavi bankovcev uporabljajo več varnostnih elementov za preprečevanje ponarejanja, kot so na primer: vodni tisk, reliefni tisk, kovinska nitka in hologram.

     

    Kdo izdeluje denar?

    Bankovce tiskajo v posebnih tiskarnah, ki so strogo varovane, kovance pa izdelujejo v kovnicah. Evrske bankovce tiska približno 16 tiskarn v Evropi, evrske kovance pa izdelujejo v državnih kovnicah. V Sloveniji nimamo svoje kovnice, zato za nas kovance izdelujejo v kovnicah v drugih evropskih državah. Iz tiskarn in kovnic denar razpošljejo v nacionalne centralne banke po evropskih državah. Nacionalna centralna banka je nekakšna glavna banka, ki razdeli denar vsem ostalim bankam v državi. O tem, koliko evrov bodo natisnili oziroma skovali, odloča Evropska centralna banka.

  • 6

    Kakšen denar še poznamo poleg bankovcev in kovancev?

    Bankovcem in kovancem s skupnim imenom rečemo gotovina. Poleg gotovine pa poznamo še knjižni denar. Tega denarja se ne da prijeti, saj je to zapis v poslovnih knjigah pri banki (v zadnjem času elektronski zapis). Tudi denar na tvojem osebnem računu Akeš junior je knjižni denar. Z njim lahko plačuješ (na primer z bančno kartico ali prek elektronske banke). Za znesek, ki je zapisan na tvojem računu, pa lahko dvigneš tudi gotovino.

  • 7

    Na kakšne načine lahko plačujemo?

    Še vedno lahko plačujemo z bankovci in kovanci, tako kot naši predniki dolgo nazaj. S pojavom računalnikov, ki so omogočili elektronsko vodenje bančnih računov in hitro prenašanje informacij prek celega sveta, pa se je del denarja spremenil v številke. Prijatelju lahko pošlješ nekaj denarja tako, da v banki s tvojega računa odštejejo izbrani znesek in za enak znesek povečajo prijateljev račun. Banki lahko daš nalog za plačilo prek različnih poti, tudi prek računalnika ali mobilnega telefona, vse skupaj pa se zgodi izredno hitro. Tvoj prijatelj ima lahko denar na računu že v nekaj sekundah. Relativno nova iznajdba so tudi plačilne in kreditne kartice, ki jim nekateri rečejo plastični denar. Z njimi lahko plačujemo v večini trgovin doma in v tujini, z nekaterimi pa tudi v spletnih trgovinah. Tudi ti že lahko dobiš svojo plačilno kartico.

  • 8

    Kaj dela banka?

    Naloga banke je upravljanje z denarjem. V banko ljudje prinesejo denar zato, da je shranjen na varnem, banka pa jim plača obresti. Banka ta denar nato posodi drugim ljudem. Če si nekdo izposodi denar od banke, rečemo da je dobil posojilo ali kredit. Tega potem banki vrača počasi po obrokih, banki pa mora plačati tudi obresti.

    Poleg zbiranja in posojanja denarja banka skrbi za izvajanje plačil. Na banki lahko na primer plačamo položnice, banka pa poskrbi, da denar pride do tistega, ki mu je namenjen. Banka izdaja plačilne kartice, s katerimi lahko plačujemo v trgovinah, s pomočjo banke pa tudi prejmemo plačilo od nekoga, za katerega smo opravili določeno delo. Banka vodi naše račune in tako lahko vedno preverimo, katera plačila smo opravili ter koliko denarja imamo na računu.